Vodovarstvena območja

Zakaj je Ljubljansko barje tako vodnato?

Ljubljansko barje je močvirje. Nastalo je s pogrezanjem, zato govorimo o tektonski udorini. Plitvo jezero, ki je po zadnji ledeni dobi prekrivalo območje, se je zamočvirilo, ker so kraške podzemne vode in potoki na področje nanašali velike količine sedimentov. Na južnem robu Barja se iz več kraških izvirov izliva reka Ljubljanica, ki si je v barjanske sedimente vklesala strugo. Poleg geografskih značilnosti je k vodnatosti področja nekoliko prispeval tudi človek s svojimi posegi. Izsuševalna dela so potekala od konca 18. stoletja, na Barju so takrat pridobivali šoto. To je plast odmrlega rastja, ki zaradi pomanjkanja kisika ne zgnije, temveč se kopiči v plasteh. Dokler je šota v stiku s podzemno vodo, govorimo o nizkem barju. Ko se šota debeli, zgornja plast ni več v stiku s podzemno vodo, kar imenujemo visoko barje. Kjer so ljudje porezali večino šote, ki so jo uporabili za kurjavo, se je barjansko dno znižalo in voda je kljub izsuševanju spet zalila območje.