Vodovarstvena območja

Zapuščina Ljubljanskega barja in Ljubljanice

Kot ob večini evropskih rek so se tudi ob Ljubljanici že zgodaj pojavile naselbine. Ižanska kolišča, ki so pomembna zaradi preučevanja prazgodovinskih kultur, so vpisana na UNESCO seznam Svetovne dediščine. Na Barju so na začetku 21. stoletja odkrili 5000 let staro leseno kolo z osjo, kar je najstarejša najdba kolesa na svetu. Ljubljanica skriva še več arheoloških najdb, zato je kljub slabi vidljivosti privlačna za potapljače. Doslej so našli ogromno zakladnico predmetov, največ jih je iz srednjeveških časov. Predmeti so raznovrstni in pričajo o pestrem življenju ob reki. Tu so našli drevake, obdelane kosti, ohranjene keramične izdelke, sekire in druge vsakdanje predmete. Največji drevak, star dve tisočletji, so iz Ljubljanice potegnili julija 2015 pri Vrhniki. Velik del zbirke sta v hrambo prevzela Narodni muzej in Mestni muzej Ljubljana. Iz današnjih časov se na dnu reke kopičijo kolesa sodobnejše izdelave, večjo okoljevarstveno nevarnost pa predstavljajo akumulatorji ter drugi viri nevarnih snovi.